A in A, Andrej Aplinc s.p.

  Koroška c. 61a, Radlje ob Dravi 2360

  e-mail: aina@aina-sp.si

  tel: 040/858-335      fax: 02/88-71-490  

ČLANKI

PRVA STRAN

VARNOST NA MORJU (13.6.2002)
Za red in varnost na morju v RS skrbi Urad za pomorstvo (luška kapitanija). V prvi vrsti pa moramo mi sami, ki se podajamo na morje, poskrbeti za svojo varnost. Bolj bomo skrbeli za svojo varnost , bolj bomo skrbni tudi za varnost drugih. Še posebej sedaj med sezono, ko na morju dobesedno mrgoli plovil. Bodimo obzirni do kopalcev. Kot vemo že po predpisih, kolikšna je dovoljena oddaljenost, ki se lahko približamo plaži. Vemo tudi, koliko se lahko plavalec oddali od obale. Pa še zmeraj prihaja, do nesreč. Še posebej bi poudaril na lastnike manjših motornih čolnov in gliserjev , da upoštevajo pomorske predpise. Saj takšna bližnja srečanja motornega plovila in plavalca, se lahko končajo tudi tragično.
Ne podcenjujmo vremena. Poletne nevihte so lahko zelo nevarne, ki nam v kratkem času lahko povzročijo veliko materialno škodo. Res je, da nismo vsi strokovnjaki za napoved vremena. Imamo pa to možnost, da lahko napoved vremena, dobimo na več mestih. V Uradu za pomorstvo v Kopru, izpostavah v Izoli in Piranu, potem v vseh marinah, na ukw sprejemnikih, po radiu ali TV in tudi od ribiča ali domačina. Naj se nam ne zgodi, da nas na morju vreme preseneti.
Na morju upoštevajmo pravila o izogibanju. Ne smemo dopustiti, da se nam drugo plovilo tako približa, da bi morali z naglimi spremembami smeri izogibati trčenje. Prostora na morju je dovolj, upoštevajmo varno oddaljenost do drugega plovila. Še posebej pri večjih plovilih (tovorna, potniška ladja).
Jadransko morje je že precej zamazano. To si moramo čim prej priznati. In tudi mi smo odgovorni za to umazanijo. Pa čeprav prijateljem govorimo kako lepo je morje in kakšne čare nam ponuja.Še vedno premalo postorimo za ohranjanje čistosti morja. Točenje goriva, menjavi olja, pranju posode, embalaža. Tu bi poudaril na lastnike dvotaktnih motorjev. Ti naj uporabljajo kvalitetnejša olja, ko dodajajo olje k gorivu. Saj pri kvalitetnih oljih je potreben manjši odstotek olja za mazanje motorja in tako ga tudi manj spuščamo v morje.
Samo doslednost pri varnost na bo omogočila splošno dobro počutje in užitek na morju.

ZGODOVINA POMORSTVA (21.5.2002)
Človek se prilagaja okolju in potrebam, ki so mu potrebne za obstoj. Tako je v pradavnih časih ugotovil, da je deblo plovno in da se lahko z njim pomaga pri premagovanju ovir (reka, jezera, kanalih,...). Lahko si je pomagal pri lovljenju rib. Deblo je uporabljal tako, da ga je zajahal in se s pomočjo rok plaval na vodi. Kasneje si je domislil in deblo izdolbel. Za premikanje po vodi si je pomagal že z veslom. Veslo ima večjo površino za grebenje vode in tako je bil hitrejši in spretnejši.Tukaj ne smemo pozabiti na Indijance in njihovih KANUJEV, ter Eskimi, ki uporabljajo KAJAKE.  Naslednja stopnja razvoja plovnih sredstev je bil splav. Debla je povezal med sabo in dobil že stabilnejšo, vendar okorno plovilo.Tretja vrsta plovnega sredstva je Polinezijski čoln, ki se uporablja še danes.Egipčani so 6-5 tisoč let p.n.š. izdelovali plovila iz papirusovega trstja. Po vodi so se premikali s pomočjo vesel. 1000 p.n.š. pa so že uporabljali tudi jadra (RA1 in RA2).Način gradnje plovil, kot ga poznamo še danes so razvili Feničani (rebra, oplata,...).Rimljani so znani po svojih vojnih ladjah LIBURNA, to so bile hitre in okretne ladje na vesla in enim jadrom.Po razpadu Rimskega imperija so začeli izdelovati KARAKE.Vikingi so izdelovali ladje DRAKAR, iz finega lesa, gredic in stebrov. Premci so bili zelo povišani na vrhu pa so omeli izklesane glave, na bokih so bili postavljeni ščiti, pod njimi pa vesla. Jadra so že lahko premikali, tako so veter izkoriščali tudi iz več smeri.Med 16. in 19. stoletjem je pomorstvo v velikem razcvetu. Vsaka narod in vsaka kultura je razvijala svoja plovila, novih oblik in lastnosti. Skupno pa jim je bilo, da so se večale, višale in postajale so vse bolj hitre.V 19. stoletju se pojavijo prve parne ladje na kolesa.Josef Ressel je leta 1826 patentiral svoj izum – VIJAČNI POGON. 1829 je Ressel izdelal prvo ladjo Civetta na vijak. Tako je Ressel postal izumitelj današnjega vijačnega pogona .Razvoj vijačnega pogona se še nadaljuje, kakor tudi razvoj plovil.

ZAKAJ SE ODLOČIMO ZA NAKUP GUMENJAKA? (1.3.2004)
Gumenjak je sestavljen iz zračnih komor ali tube, ki sta napolnjeni z zrakom in z dnom, ki je lahko lesen plastičen in različnih oblik. Zračna komora ali tuba je pritrjena na  dno čolna. Ko so tube napolnjene z zrakom je volumen tube zelo velik.  Zato je čoln zelo stabilen še posebej pri bočnem nagibu. Čolnu pri bočnem nagibu, vzgon povečuje volumen tube in tudi sam zrak. Tuba je sestavljena iz več zračnih komor. Kar omogoča plovnost tudi če je ena od komor predrta. Gumenjak je zaradi tube tudi veliko bolj nosilen, kot navaden čoln. Prevaža se lahko na prikolici, pa tudi na strehi avtomobila ali pa tudi kar v prtljažniku. Zaradi novih materialov so tudi močnejši, tako da lahko montiramo tudi močnejše motorje. Proizvajalci gumenjakov pa ponujajo tudi čolne z Z-pogonom.

Zaradi svoje lahke konstrukcije so gumenjaki  zelo hitri čolni. Zaradi svoje lahke konstrukcije moramo biti previdni pri nameščanju motorja, oziroma nastavljanju kota pete. Zaradi izredno dobrih pospeškov in izkoristka same propulzije, je kot pete še toliko bolj pomemben. Pri gumenjaku moramo posvečati pozornost tudi razporedu sedenja na čolnu in razporedu prtljage ali bilo katerega drugega dela tovora, ki bi ga čoln prevažal.

Gumenjaki so zaradi svoje lahke teže zelo enostavni pri spustu v vodo in dvigovanju iz vode. Enostavni so za vzdrževanje, za prezimovanje ne potrebujejo veliko prostora. Ko je gumenjak zložen, pa tudi največji dimenzij ne porabi več kot 1m³ prostora. Z malo spretnosti in pri dosledni uporabi navodil za krpanje lukenj je to zelo enostavno in hitro opravilo.

VARNOST NA MORJU 2 !!! (9.10.2005)

Ravnaje v primeru ČLOVEK V MORJU: v primeru, da se na plovilu dogodi slučaja v katerem človek pade v morje ,je potrebno upoštevati naslednje. Pišem za primer plovila (čolna) z opremo, ki je namenjen v obalni plovbi in v področju zavetja.
Da je to primer, v katerem je zelo pomemben reakcijski čas. Saj se z oddaljenostjo od ponesrečenca povečuje možnost, da ga izgubimo.  Zato naj voditelj čolna ali skiper seznanil svojo posadko in goste na plovilu o načinu reševanja. V trenutku vidiš, da je nekdo padel v morje, je potrebno glasno zavpiti ČLOVEK V MORJU, s tem opozorimo druge na plovilo na nesrečni slučaj. Prvo in kar naj hitreje, če je seveda še čas, barko obrniti tako, da oddaljimo propeler od ponesrečenca. To pomeni : če je človek padel z desnega boka bomo krmilo obrnil v se v desno,  tem primeru se krma in seveda tudi propeler odmakneta v levo stran od človeka v morju. Nato mo vržemo varnostni obroč z 25m vrvjo, zmanjšamo hitrost plovila in začnemo z manevrom obračanja plovila. V primeru, da smo z jadri začnemo kar seda hitro pospravljati jadra in prižgemo motor. Med manevrom je pomembno, da človeka ne izgubimo, to pomeni da ga neprestano gledamo to naj počne eden od posadke. Do ponesrečenca se približamo z premcem. Spustimo lestev. Nekdo od posadke naj pripravi čakljo ali mornarski kavelj. Ko se ponesrečencu toliko približamo, da doseže kavelj, ustavimo motor. Ponesrečenec se prime za kavelj, nato ga potegnemo do krme, kjer se povzpne na plovilo. To bi bil najenostavnejši primer reševanja. Vendar zmeraj ni tako. Med nočnim reševanjem je pomembno, zraven reševalnega obroča vržemo še svetlobno oznako (plavajoča svetilka). V primeru slabega vremena se prav tako poveča možnost izgube ponesrečenca. Saj se med valovi začasno izgublja iz našega vidnega polja. Zato je potrebno poleg reševalnega obroča vreči še dimni signal.
Pozor: med reševanjem, naj ves čas nekdo od posadke opazuje ponesrečenca in ga nikakor ne sme spustiti iz svojega vidnega polja. Saj je zelo pomembno, da ponesrečenca ne izgubimo. Ker se z vsako minuto, reševanja manjša možnost uspešnega reševanja.

Približni čas pred nastopom nezavesti in smrti za osebo povprečne rasti:

temperatura morja	nezavest	smrt
0	do 20min	od 20 do1,5h
10	od 30min do 60min	od 1h do 2h
15	od 2h do 4h	od 6h do 8h
20	od 3h do 7h	od 20h do 30h
25	nad 12h	nad 30h

Oprema za reševanje:
-rešilni jopič z lučko
-rešilni obroč in 25m vrvi
-plavajoča signalna luč
-dimni signal
-signalna raketa
-mornarski kavelj
Ostala oprema za reševanje:
-termo obleka
-epirb
-heliograf

V primeru, da smo ponesrečenca izgubili in e potrebno reševanje širše iskanje in potrebujemo pomoč, bomo po radio vezi  brez DSC naprave, na kanalu 16 oddajali naslednje:
MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY, tukaj ( ponoviti trikrat ime barke), nato povedati pozicijo in opisati nesrečo in potrebno pomoč.

Z vhs in DSC napravo: 70kanal
Na dsc napravi pritisnemo tipki distress in send (5sek.), nato počakamo na odgovor klica, po treh minutah, do 5 minut. Ko sprejmemo odgovor z tipko next pogledamo kdo je sprejel naš klic. Nato na 16 kanalu nadaljujemo z  klicem na pomoč.